Ne meč’mo hrane stran!

Kar je preveč, je pa le preveč, so menili učenci OŠ Gabrovka-Dole in POŠ Dole pri Litiji, ko so slišali podatek, da vsak Slovenec na leto zavrže 73 kg hrane. Pod okriljem ZDUS-a, projektne skupine Mostovi, Ekologov brez meja in ob podpori Ministrstva za okolje in prostor je v petek, 21. aprila 2017, v Gabrovki in na Dolah potekala delavnica za učence 3., 4. in 5. razreda. Glavni namen je bil pri mladi generaciji vzbuditi zanimanje in ozaveščanje o pomenu hrane in posledično znižati završke v gospodinjstvih. ZDUS se je skupaj s partnerjem Ekologi brez meja lotil medgeneracijske delavnice za mlajše od starejših. Zelo ganljiva je bila pripoved ga. Justine Mak, ki je z obujanjem spominov na čas, ko je bila kot dekletce izgnano v Nemčijo, ki se je dotaknila otroške lakote. Tudi o povojnih časih, ko hrane ni bilo na pretek, ko jo je mama spomnila, da naj otroci ne pojedo preveč kruha. Kaj pa danes? Medgeneracijsko posredovanje izgubljenih in pozabljenih praks varčne uporabe živil se je učencev zelo dotaknilo. Sledila je delavnica uporabe pire krompirja, ki je ostal od prejšnjega dne, v svalke. Izjemno navdušenje, pripravljenost za delo je presenetilo prisotne izvajalke in gostji iz Društva Ekologi brez meja ga. Katjo Sreš in fotografinjo ga. Mašo Kores, da o naju z gospo Makovo niti ne omenim.

Zahvala velja vodstvu šole, razredničarkam, ki so nam omogačili, da smo delavnici lahko uspešno izvedli. Pogledali smo si tudi kratek film o zavrženih jagodah, pa se podučili o pravilnem shranjevanju v hladilniku, o rokih uporabe, pravilnem odmerjanju obrokov, načrtovanju tedenskega jedilnika, nakupovalnem listku in zmernem nakupovanju.

Domov sem odšla z vprašanjem, kje pa se pri zavržkih hrane zatakne. Otroci s svojo pristnostjo izrazijo veliko, marsikaj povedo, večina jih prihaja iz ruralnega okolja, kjer vsaj del hrane pridelajo sami. Poznajo tudi konzerviranje, sušenje, poznajo rastline iz narave, mnoge starejše jedi. Je morda krivda na nas odraslih?

Jožica Vrtačnik, izvajalka delavnice