Naključne slike
Ob slovenskem kulturnem prazniku
Sem dolgo upal in se bal,
slovo sem upu, strahu dal;
srce je prazno, srečno ni,
nazaj si up in strah želi.
France Prešeren
V ponedeljek, 9. 2. 2015, smo s kratko slovesnostjo obeležili slovenski kulturni paznik, ki ga praznujemo od l. 1945 naprej, državni praznik in dela prost dan pa je 8. februar postal l. 1991.
Tako smo se na matični šoli v Gabrovki spomnili našega največjega slovenskega pesnika in vseh, ki so skupaj z njim, pred njim in za njim ohranjali slovensko besedo, se poklonili vsem tistim, ki to počno še danes.
Prisluhnili smo Prešernovi dovršeni poeziji, interpretacijam njegovih pesmi iz ust učenk in učencev, od najmlajših do najstarejših: recitacijam in deklamacijam, s katerimi so se pogumno spoprijeli vsi, tudi najmlajši nastopajoči. Slišali smo naslednje znane pesmi: Prešernovo prepesnitev ljudske pesmi Lipica, Od železne ceste, Soldaška, Ukazi, O Vrba, srečna, draga vas domača, Pod oknom, Pevcu, Kam?, Strunam, Nezakonska mati, Gazela 6, Zdravljica. Seveda za uvod tudi slovensko himno, sedmo kitico Prešernove Zdravljice.
Prav bi bilo, da bi bili umetnost in kultura naši vsakodnevni spremljevalki. Kajti umetnost je moč, je lepota, je radost, je ogledalo našega življenja. Dovolimo, da nam lepša vsakdan in nam pomaga skozi življenje.
Anica Resnik
(Skupno 230 obiskov, današnjih obiskov 1)
